Krivice zapisane v slovenski ustavi
anonimno@gov.si
anonimno@gov.si
Mon Jan 18 12:13:00 GMT 1999
Najprej bi se vam rad opravičil, ker sem za način obveÃ
¡čanja javnosti uporabil nenaročeno poÃ
¡to (angl. spam), ki ste jo nekateri prejeli tudi večkrat. Na izbiro pa nisem imel druge možnosti, saj me slovenski javni mediji niso podprli. Javnim medijem sem poslal svoje prvo pismo, ki je v celoti objavljeno tudi v tem (v drugem delu pisma).
Slovensko javnost bi želel upozoriti na krivice, ki so zapisane v naÃ
¡i ustavi in zakonih. Opozoril bi na krivico, ki doleti vse moÃ
¡ke - služenje vojaÃ
¡kega roka. Prosim, da moje pisanje vzamete skrajno resno, saj lahko skupaj to državo naredimo res demokratično. In kaj če se vas to ne tiče? Če ste že odslužili vojaÃ
¡ki rok? Če niste moÃ
¡kega spola? Potem pomislite na svoje otroke. Če pa jih že imate in če so dovolj stari, pa jih vpraÃ
¡ajte, če si oni želijo služiti vojaÃ
¡ki rok. Pogovarjal sem se tudi z že precej moÃ
¡kimi, ki so že odslužili vojaÃ
¡čino, pa so rekli, da jim ni bilo nič hudega. Pa ne vem, koliko so bili njihovi odgovori iskreni, saj so na vpraÃ
¡anje, če bi Ã
¡li služiti vojaÃ
¡čino Ã
¡e enkrat, kot iz topa vsi odgovorili: "Ne.".
To pismo je bilo poslano na približno 50000 naslovov elektronske poÃ
¡te slovenskih državljanov. Prosim vas, da ga posredujete naprej, da bo za to izvedelo čim več ljudi. Če pa je v vaÃ
¡i moči, da ga objavite v javnem mediju, ali na kakÃ
¡en drug način pomagate pri spreminjanju ustave, se vam tudi za to že v naprej najlepÃ
¡e zahvaljujem. Če bi radi stopili v stik z mano, mi lahko piÃ
¡ete na elektronski naslov vojaskiobveznik@yahoo.com.
Srečno novo leto 1999 in upam, da bomo do novega tisočletja živeli že v pravičnejÃ
¡i državi.
Pozdravlja vas
VojaÃ
¡ki Obveznik
V nadaljevanju pisma je objavljena tudi ustavna pritožba, ki je bila poslana na dva elektronska naslova ustavnega sodiÃ
¡ča (arne.mavcic@usd.sigov.mail.si, robert.mozina@usd.sigov.mail.si). Ustavna pritožba mora biti vložena pisno, nikjer pa ne piÃ
¡e, da je ne morem vložiti s pomočjo elektronske poÃ
¡te. Javno jo objavljam zato, ker bo brez vaÃ
¡e podpore enostavno presliÃ
¡ana.
---------------------------------------------------------------------
USTAVNA PRITOŽBA
Vlagam ustavno pritožbo, saj menim, da je v ustavo in zakone zapisana krivica, ki se izvrÃ
¡uje nad vsemi moÃ
¡kimi državljani.
V ustavi je zapisano:
14. člen: (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboÃ
¡čine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliÃ
¡čino.
32. člen: (svoboda gibanja) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivaliÃ
¡če, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo Ã
¡irjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
53. člen: (zakonska zveza in družina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.
V zakonu o vojaÃ
¡ki dolžnosti je zapisano:
1. člen: VojaÃ
¡ko dolžnost izvrÃ
¡ujejo v miru in v vojni moÃ
¡ki državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Pri izvrÃ
¡evanju vojaÃ
¡ke dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske.
31. člen: Služenje vojaÃ
¡kega roka se na nabornikovo proÃ
¡njo odloži:
- 1. odstavek, 7. točka: naborniku, ki po predpisih, ki urejajo varstvo družin oseb na obvezni vojaÃ
¡ki službi, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa edinega hranilca družine, če bi z njegovim odhodom na služenje vojaÃ
¡kega roka njegova dužina zaÃ
¡la v težak materialni položaj, dokler te okoliÃ
¡čine trajajo, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let;
38. člen: Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliÃ
¡činah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaÃ
¡ki dolžnosti in vojaÃ
¡ki rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo.
Nabornik lahko ugovor vesti vojaÃ
¡ki službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati sploÃ
¡ni način življenja in ravnanja nabornika.
Ugovor vesti vojaÃ
¡ki dolžnosti pod pogoji iz prvega in prejÃ
¡njega odstavka lahko uveljavlja tudi vojaÃ
¡ki obveznik med služenjem ali po služenju vojaÃ
¡kega roka v skladu s tem zakonom. Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaÃ
¡ki dolžnosti po odsluženem vojaÃ
¡kem roku, je dolžan opraviti 30 dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaÃ
¡čite in reÃ
¡evanja.
Program usposabljanja za opravljanje nalog zaÃ
¡čite in reÃ
¡evanja iz prejÃ
¡njega odstavka predpiÃ
¡e minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Kot pravi 14. člen ustave, so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboÃ
¡čine. S 1. členom zakona o vojaÃ
¡ki dolžnosti pa država dela razlike med moÃ
¡kim in ženskim spolom, saj vojaÃ
¡ko dolžnost izvajajo v miru in vojni moÃ
¡ki državljani, skladno z zakonom pa lahko sodelujejo tudi ženske.
38. člen zakona o vojaÃ
¡ki dolžnosti omogoča tudi civilno služenje vojaÃ
¡kega roka, kar pa ni nič drugega, kot prisilno delo, saj mora delo posameznik opravljati proti svoji volji in brez ustreznega finančnega nadomestila. Država s tem priznava, da je prostovoljnih vojakov premalo, če ne kar nič.
53. člen ustave pravi, da država varuje družino, v 31. členu zakona o vojaÃ
¡ki dolžnosti pa piÃ
¡e, da se služenje vojaÃ
¡kega roka lahko odloži, če je vojaÃ
¡ki obveznik edini hranilec družine, zaradi tega pa bi njegova družina zaÃ
¡la v težak materialni položaj, vendar najkasneje do konca septembra. In kako varuje država družino po septembru?
Vsakemu človeku, ki proti svoji volji služi vojaÃ
¡ki rok (kar po naÃ
¡i zakonodaji ni mogoče za ženske), so storjene naslednje krivice:
- omejevanje svobode;
- vsiljevanje proti volji posameznika;
- izguba prihodka.
Torej problema ni mogoče reÃ
¡iti na način, da bi uvedli obvezno služenje vojaÃ
¡čine tudi za ženske, saj bi s tem Ã
¡tevilo ljudi, katerim je bila storjena krivica, le povečali. Zato predlagam sledeče spremembe v ustavi in zakonodaji naÃ
¡e države:
- vsak posameznik se lahko prostovoljno odloči za služenje vojaÃ
¡kega roka;
- država organizira profesionalno vojsko.
Predlagam pa Ã
¡e naslednjo reÃ
¡itev, kako financirati profesionalno vojsko. Država lahko uvede poseben davek na NEsluženje vojaÃ
¡kega roka, katerega bi plačevali vsi državljani (ne glede na spol), ki (Ã
¡e) niso služili vojaÃ
¡kega roka. Ta reÃ
¡itev je pravična, saj je državljan, ki se je odločil za služenje vojaÃ
¡kega roka, utrpel izgubo prihodka - se pravi je svoj čas (čas pa je denar), poklonil državi in tako ta davek plačal v enem kosu. Na ta način bi vsi državljani prispevali k obarmabi države - na tak ali drugačen način, imeli pa bi svobodno voljo izbire. Seveda pa tisti, ki prostovoljno odslužijo vojaÃ
¡ki rok, ostanejo v rezervni sestavi vojske in so zaradi tega doživljensko oproÃ
¡čeni plačevanja tega davka.
Na ta način bi sredstva za potrebe profesionalne vojske porazdelili na ramena vseh državljanov (in to na obroke in ne v enem kosu), razen na tiste, ki se odločijo za služenje vojaÃ
¡kega roka (oziroma so ga že odslužili) - za te pa novi zakon ne bi predstavljal nobene razlike glede na sedanjega.
Na ta način torej ne bi posamezniku ničesar vsiljevali, njegova svoboda ne bi bila omejena (kdor bi se odločil za služenje vojaÃ
¡čine, bi se prostovoljno), financirali pa bi vojsko vsi državljani enakomerno. Država bi imela profesionalno vojsko, ki bi bila toliko večja, kolikor manj državljanov bi se odločilo za prostovoljno služenje - sredstva pa bi bila zagotovljena, saj bi se s tem avtomatsko povečalo tudi Ã
¡tevilo plačevalcev davka na nesluženje vojaÃ
¡kega roka.
1.1.1999 v Sloveniji, VojaÃ
¡ki Obveznik
---------------------------------------------------------------------
Prilagam Ã
¡e svoje prvo pismo, s katerim sem želel javnost obvestiti s pomočjo javnih medijev, ki pa mojega pisanja niso vzeli ravno resno.
To pismo piÃ
¡em z namenom, da opozorim na krivice v naÃ
¡i državi, saj je že skrajni čas, da se glede tega kaj ukrene.
Pokazal bi rad na diskriminacijo spolov, in na nasprotja zapisana v naÃ
¡i ustavi.
Ustava pravi:
1. člen: Slovenija je demokratična republika.
14. člen: (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboÃ
¡čine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliÃ
¡čino.
32. člen: (svoboda gibanja) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivaliÃ
¡če, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo Ã
¡irjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
53. člen: (zakonska zveza in družina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.
Na vse člene se bom skliceval v nadaljevanju tega pisma, v nasprotju pa sta si že 14. in 32. člen, saj naj bi bili v državi vsi ljudje enakopravni, nekaterim ljudem pa se omeji pravica gibanja, če je to v interesu obrambe države. In komu se omejijo te pravice - najpogostejÃ
¡i primer so vojaki, ki služijo vojaÃ
¡ki rok. Kot pravi zakon, vojaÃ
¡čino morajo služiti moÃ
¡ki, ženske pa jo lahko. Torej si spola v naÃ
¡i državi nista enakopravna. MoÃ
¡kim je tako odvzeta svoboda gibanja (in Ã
¡e katera druga), pri čemer je edini zločin, ki so ga storili le ta, da so se rodili kot moÃ
¡ki.
Služenje vojaÃ
¡čine je:
- omejevanje svobode;
- vsiljevanje proti volji posameznika (kar sklepam po tem, da je služenje vojaÃ
¡čine omogočeno ženskam, pa jih ravno ne srečujemo mnogo po vojaÃ
¡nicah);
- izguba prihodka posameznika - gmotna Ã
¡koda (53. člen ustave zavezuje državo k varstvu družine, ki kaj hitro lahko postane socialno ogožena pri izgubi morda edinega prihodka v družini).
Pri sprejemanju ustave ni bila upoÃ
¡tevana volja manjÃ
¡ine - vojaÃ
¡kih obveznikov, ki po večini nočejo služiti vojaÃ
¡kega roka. Če drži 1. člen ustave in z njim demokracija, bi morali upoÃ
¡tevati tudi voljo te manjÃ
¡ine. Država skrbi za etnične manjÃ
¡ine, za starostne pa ne.
Ker bi s tem, da za ženske uvedemo služenje vojaÃ
¡čine (konec koncev je tudi civilno služenje le slab izgovor države za prisilno delo njenih moÃ
¡kih prebivalcev, saj tudi ženske zmorejo opravljati veliko večino teh del), pridobili enakopravnost državljanov, pa zločin nad posameznikom ne bi bil nič manjÃ
¡i. ReÃ
¡itvi za to situacijo sta torej le dve (ali kombinacija obeh):
- vsak posameznik se lahko prostovoljno odloči za služenje vojaÃ
¡kega roka;
- profesionalna vojska.
Naj poudarim, da v času pred Napoleonom ni bilo obvezne vojaÃ
¡čine, torej vedno ni bilo tako in nikjer ne piÃ
¡e, da mora vedno ostati tako. Prav tako je tudi sklicevanje na druge države, kjer imajo podobna določila v ustavi, le slab izgovor, saj obstajajo tudi države s smrtno kaznijo, pa se ne zgledujemo po njih. Raje se zgledujmo po državah, ki že imajo profesionalno vojsko.
Seveda imamo v Sloveniji tudi varuha človekovih pravic in zakon o varuhu človekovih pravic, ki pa je napisan s figo v žepu, kar je logično, saj mora delovati v interesu države, ne pa človeka, kateremu je namenjen.
Gotovo pa je največji krivec za zakon, ki diskriminira moÃ
¡ke, Ã
¡kodoželjnost ljudi. Zakone in ustavo so pisali po večini moÃ
¡ki, ki so vsi že odslužili vojaÃ
¡ki rok. In "če sem jaz moral skozi to, potem naj gredo Ã
¡e drugi".
Ker se v naÃ
¡i državi vse prepočasi dogajajo spremembe, sem se odločil za boj proti krivicam v ustavi s pomočjo:
- obveÃ
¡čanja prek javnih medijev;
- ustavne pritožbe;
- Ã
¡tudentskega parlamenta;
- Ã
¡tudentskih demonstracij;
- množičnega bojkota služenja vojaÃ
¡čine.
Moram priznati, da sem tudi sam vojaÃ
¡ki obveznik, saj se ljudje le redko lotimo reÃ
¡evanja problemov, ki se nas ne tičejo. Morda je razlog za to prekratko bivanje posameznika na tem svetu.
Pismo sem poslal na naslednje naslove, saj je v rokah vseh vas moč spreminjanja države:
- DijaÃ
¡ka organizacija Slovenije (dijaki@sou.uni-lj.si)
- Ã
 tudentska organizacija Slovenije, Ã
 tudentska vlada, Ã
 tudentski parlament (upravitelju webmaster@sou.uni-lj.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje predsednikom teh organizacij)
- Ustavno sodiÃ
¡če (robert.mozina@usd.sigov.mail.si)
- Ministrstvo za obrambo (soj@pub.mo-rs.si)
- Vladi RS, Parlamentu RS, g. Milanu Kučanu, g. Janezu DrnovÃ
¡ku, Ministrstvu za pravosodje (upraviteljema pavla.lah@gov.si, miran.zeljko@gov.si, katera prosim, da jim to pismo posredujeta)
- Varuhu človekovih pravic (upravitelju zoran.perse@varuh-rs.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje g. Ivu Bizjaku)
ČASOPISI:
- Večer (slovenija@czp-vecer.si)
- Tednik Družina (info@druzina.si)
- Slovenske Novice (novice@delo.si)
- Delo (upravitelju webmaster@delo.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje glavnemu uredniku)
- Dnevnik (info@dnevnik.si)
- Mladina (desk@mladina.si)
RADIJSKE POSTAJE:
- MarÃ
¡ (radio.mars@guest.arnes.si)
- Radio OgnjiÃ
¡če (public@ognjisce.si)
- Radio Ã
 tudent (upravitelju webmaster@radiostudent.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje glavnemu uredniku)
- Gama MM (info-gama@gamamm.si)
TELEVIZIJSKE POSTAJE:
- RTV Slovenija (webmaster@rtvslo.si)
- POP TV (info@pop-tv.si)
- Gajba TV (gajbatv@pop-tv.si)
POLITIČNIE STRANKE:
- Liberalna stranka (ls@ls-sl.si)
- Republikanci Slovenije (res@siol.net)
- Slovenski krÃ
¡čanski demokrati (skd@eunet.si)
- Socialdemokratska stranka Slovenije (sds@eunet.si)
- Liberalna demokracija Slovenije (lds@lds.si)
- Nova stranka (blaz.babic@amis.net)
- Demokrati Slovenije (tone.persak@siol.net)
- Združena lista socialnih demokratov (info@zlsd.si)
VojaÃ
¡ki Obveznik
_______________________________________________
New CrossGCC FAQ: http://www.objsw.com/CrossGCC
_______________________________________________
To remove yourself from the crossgcc list, send
mail to crossgcc-request@cygnus.com with the
text 'unsubscribe' (without the quotes) in the
body of the message.
More information about the crossgcc
mailing list